REZERVNI SKLAD

Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju:SPZ) je v 119. členu predpisal obvezen rezervni sklad, ki se oblikuje z vplačili mesečnih prispevkov etažnih lastnikov. Pri tem je določil, da bo podzakonski akt določil merila, po katerih bo upravnik izračunal prispevek za posamezni del v etažni lastnini.

STVARNOPRAVNI ZAKONIK – SPZ (Uradni list RS, št. 87/2002) določa:

119. člen Obvezen rezervni sklad

(1) Če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki ustanoviti rezervni sklad za kritje bodočih stroškov rednega upravljanja.

(2) Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov. Sredstva vodi upravnik ločeno na posebnem računu.

(3) Merila za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižjo vrednost prispevka določi podzakonski predpis.

(4) Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja in potrebnih izboljšav ter za odplačevanje v te namene najetih posojil. Izvršba na sredstva rezervnega sklada je dopustna samo iz teh razlogov.

(5) Etažni lastnik nima pravice zahtevati vračila vplačil v rezervni sklad niti zahtevati delitve.

(6) Če etažni lastnik ne vplača svojega prispevka v rezervni sklad, ga mora upravnik pisno pozvati k plačilu. Poziv upravnika se šteje za verodostojno listino v smislu zakona o izvršbi in zavarovanju.

STANOVANJSKI ZAKON - SZ-1 (Uradni list RS, št. 69/2003), Poglavje: III.4 REZERVNI SKLAD, določa sledeče:

41. člen) vplačevanje v rezervni sklad

42. člen) vodenje sredstev rezervnega sklada

43. člen) način gospodarjenja s sredstvi rezervnega sklada

44. člen) uporaba sredstev rezervnega sklada

45. člen) omejitev izvršbe na sredstva rezervnega sklada

46. člen) prepoved zahtevati vračilo vplačil

Sredstva rezervnega sklada se lahko uporabljajo:

Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, kakor tudi za dela, vezana na učinkovitejšo rabo energije, za plačilo izboljšav, nujnih vzdrževalnih del, za odplačevanje v te namene najetih posojil in za zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad.

Nujna vzdrževalna dela so vzdrževalna dela, ki niso predvidena v načrtu vzdrževanja in s katerimi bi bilo nerazumno odlašati, ker bi njihova neizvedba pomenila znatno poslabšanje pogojev bivanja za vse ali nekatere posamezne ali skupne dele večstanovanjske stavbe ali pa bi zaradi njihove neizvedbe lahko nastala večja škoda na posameznih ali skupnih delih večstanovanjske stavbe oziroma tretjim osebam. Za nujna vzdrževalna dela se štejejo tudi vzdrževalna dela, ki so določena z odločbo iz 28. in 125. člena Stanovanjskega zakona SZ-1.

Stroške za izvedbo vpisa stavbe in posameznih delov v kataster stavb in parcelacijo zemljiške parcele ter stroške za izvedence v skladu s 3. in 4. odstavkom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL)

PPRAVILNIK o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (Uradni list RS, št. 11/2004)

Minimalni prispevek znaša: